
Olivno olje – tekoče zlato, foto Anja Premk
Tokratno pisanje morda ne bo čisto povezano z nepremično kulturno dediščino. Govorila bom namreč o trenutno največjem bumu na Hrvaškem, verjetno pa tudi drugje – rekordni letini oliv oz. maslin. Kar me je tokrat čisto prevzelo, pa je obiranje oliv na star način.
Oljka oz. maslina (SSKJ pravi, da gre za zastarel izraz) je že samo po sebi impresivno drevo. Doseže lahko več tisoč let in kljub desetletjem zanemarjanja lahko s pravilno nego ponovno obrodi. Zato ni nič čudnega, da ima številne simbolne pomene in velja za sveto drevo.
Tudi na otoku Mljet rastejo večstoletne masline, ki naj bi jih po izročilu zasadili benediktinci, ki so od 12. stoletja dalje tam gospodarili.

Stara maslina v Pomjenti, foto Janez Premk
Drugo, kar me navdušuje pri oljki, je njen les, ki je trd, barvit in dišeč. Kar preveč škoda ga je zgolj za kurjavo.

Stare veje oljk se pripravlja za drva za zimo, foto Anja Premk.
Podobno kot pri drugih panogah, tudi obiranje oliv postaja vedno bolj mehanizirano. A ne v odročnih krajih, kot je Mljet. V polja na gričih in nasade maslin se lahko pride po strmih stezicah zgolj z lastno in oslovsko močjo. In potem se prične mesec dni trajajoči ritual na kolenih, pri katerem se stik človeka z zemljo zelo okrepi, kot tudi dojemanje, da smo del nje.

Vsak sadež posebej se pobere s tal, ponekod si delo olajšajo z mrežami, foto Anja Premk.
Vsak sadež se s prsti pobere s tal, olivo za olivo – dobra vaja fino motorike. Čutiš vlažno prst, vonjaš travo in origano, vsake toliko zaječiš, ko te popraska robida ali druga bodikava bilka. Res lepo je videti, kako oktobra in novembra cel otok kleči, pardon živi za svoje masline. In če bi si želel, nepoučeni tujec, delo olajšati in obrati sedežev z vej, te hitro podučijo, da »ovo ne valja«, kajti sadež je zrel šele takrat, ko odpade sam. In res je razlika vidna na prvi pogled, saj se na tleh ležeče masline še požlahtnijo in dobijo oljnat sijaj, ne glede na to, ali so zeleno-ciklamne, vijolične, vijolično-modre ali rjave barve. Če so na tleh, so ta prave!

Maslin je več vrst, foto Anja Premk.
Po vsem tem delu (prejšnjega dela v nasadih sploh nisem omenjala) človek zlahka ne samo razume, ampak globoko v sebi ve, da je olivno olje res pravo tekoče zlato. Pri toliko ljubezni, kot je v njem, je brez dvoma tudi izredno zdravilo.