Hotel Tivoli oz. Švicarijo v Ljubljani – stavba je prevzela ime po svoji predhodnici – je v začetku 20. stoletja načrtoval Ciril Metod Koch. Po sto letih je stavba prazna in se obnavlja. Ali morda prenavlja?
Stara Švicarija leta 1898, http://www.kamra.si, original hrani Mestna knjižnica Ljubljana.
Besede obnova, prenova in drugi strokovni termini se uporabljajo zelo prosto in njihove pomenske odtenke malokdo razlikuje, kaj šele dosledno uporablja. Ker pa sama pripisujem besedam velik pomen, bi želela pojasniti razliko. Najprej poglejmo, kaj pravi SSKJ:
obnovíti – narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo
prenovíti – narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo
SSKJ med obema pojmoma torej ne razlikuje in nam ni v pomoč. Pa vendar razlika JE! Gre za razliko v stopnjevanju spreminjanja stavbne materije in njene vsebine. Tako kot razlikujemo med besedama obleči in preobleči. Predstavljajte si: stavbo lahko samo oblečemo, torej npr. prebelimo. Ali pa jo preoblečemo, torej odstranimo staro obleko – omete in jih naredimo na novo.
Prenova je večji poseg v stavbo kot obnova.
S konservatorskega stališča pa je tudi definicija obeh besed v SSKJju zavajajoča. Konservatorska stroka namreč teži k temu, da staro ostaja staro, tudi na videz, čeprav nam to v slovenskem prostoru ne uspeva najbolje, drugje pa. Skok čez mejo nam razkrije, da Avstrijci nikakor ne dovolijo zamenjati vsega materiala pri menjavi strehe. Kritino preberejo in dobro ponovno uporabijo. V skrajnih primerih pa zahtevajo, da se streha sestavi iz kritin več odtenkov. V nasprotnem primeru se namreč zgodi, da dobimo, kot je na predavanjih pravil prof. Fister, zlat zob na stari babi. Ali sodobno: botoks na stari babi.
Švicarija med prenovo leta 2016, foto: Janez Premk
Švicarija se torej prenavlja.
konservatorstvo 