Raziskovanje je kot lupljenje čebule – do srčike prideš postopoma, plast za plastjo. Zato tudi nikoli ne veš, kaj te čaka na koncu.
Transkripcija koščka cenilnega elaborata za Borovnico iz leta 1830, Foto: Anja Premk
Raziskovalec se mora zakopati v arhivsko gradivo in se spoprijeti s starimi dokumenti, pisavami, tujimi jeziki in starimi strokovnimi termini. To je zamuden postopek, še posebej če ne sodiš med “zverzirane” zgodovinarje. Nezgodovinarji luščimo podatke pogosto črko za črko in med njimi iščemo ključne besede.
Predah v Arhivu Republike Slovenije – pogled skozi okno na cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, foto: Anja Premk
Trenutno lupimo zgodovino Borovnice (>Bravnice), po njej pa je rodbina Bravničar dobila tudi svoje ime. Z vasjo Borovnica na robu Ljubljanskega barja je poleg Bravničarjev povezanih veliko znanih oseb, pa tudi jabolka – paplerjev bobovec, borovnice pa šele v novejšem času.
konservatorstvo 